Zaradi dvajsetletnega sodelovanja v organizaciji Eurotransplant, ki združuje osem držav, poleg Slovenije še Nizozemsko, Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko in Luksemburg, je bilo rešenih več življenj, kot bi jih bilo sicer. V okviru te organizacije lahko že v dnevu ali dveh slovenski bolnik, ki mu zaradi odpovedi določenega organa življenje visi na nitki, dobi primeren organ.
V register darovalcev vpisanih manj kot 0,5 odstotka prebivalcev
V register darovalcev je vpisanih 9.821 ljudi, od tega jih je 9.807 opredeljenih za darovanje in 14 proti. To je manj kot 0,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Od lani je na voljo tudi elektronski vpis v register prek spletnega portala e-uprava, a opredelitev zato ni bistveno več. Raziskave kažejo, da je darovanje organov pri večini visoko cenjena vrednota in da velika večina ljudi podpira tak način zdravljenja.
Direktorica Slovenija Transplanta Danica Avsec ugotavlja, da je smrt še vedno tabu, a poudarja, da se neodločenost za darovanje zelo hitro spremeni v odločenost, ko tako zdravljenje potrebujemo sami ali pa nekdo od naših bližnjih.
Še vedno obstajajo zadržki pri opredelitvi za darovanje, čeprav v Slovenija Transplantu poudarjajo, da je sistem varen in transparenten. Do podatka o tem, kako se je pokojni opredelil do darovanja organov, se lahko pride šele po njegovi smrti. Dostop do tega podatka ima omejeno število pooblaščenih zdravnikov.
“Sloni pa ta varnost na tem, da smo pooblaščeni za zbiranje podatkov v vseh fazah, že na ravni možnega darovalca zbiramo podatke, potem realiziranega darovalca, število presajenih organov, zavrženih organov, sledimo tudi zdravljenju po sami transplantaciji, rezultatom. In vsekakor, če se tukaj nekaj ne bi skladalo, smo dolžni ukrepati. Prav tako imamo nadzor nad čakalnimi listami,” poudarja direktorica Slovenija Transplanta.
Na čakalnem seznamu več kot 200 ljudi
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je bilo sredi decembra 55 ljudi, ki so čakali na srce, od tega jih je bilo 5 na urgentni listi, 34 jih je čakalo na jetra (med njimi trije v kombinaciji z ledvico), 159 na ledvico (od tega 3 v kombinaciji z jetri in 4 v kombinaciji s trebušno slinavko) in 5 na trebušno slinavko (od tega 4 v kombinaciji z ledvico). Ko organ dokončno odpove, je zdravljenje s presaditvijo edina možnost zdravljenja in preživetja. Bolniki na srce v povprečju čakajo 247 dni, na ledvico približno 300 dni, na jetra 155 dni. Za nekatere je to predolgo.
Na čakalnem seznamu za ledvico je tudi sin Ksenije Senegačnik, ki sta mu pri 18 letih zaradi avtoimune bolezni odpovedali obe ledvici. Zdaj že več kot tri leta hodi na dializo. “Trikrat na teden je po štiri ure, štiri ure in pol na dializi, kar pomeni, da bi težko obiskoval redno šolo, službe praktično ne more dobiti,” nam opisuje, kako se je življenje njenega sina po odpovedi ledvic spremenilo. In dodaja: “Opozorila bi, da organ ni neka stvar, ki se jo da kupiti. Slovenija je pred kratkim zbirala denar za zdravilo za Krisa, denar lahko zbereš, zdravilo lahko kupiš, za bolnike, ki čakajo na organ, tega ne moremo reči. So v nenehnem čakanju, stresu, to vpliva na življenje celotne družine. Veš, da se to lahko zgodi čez noč, danes, jutri, upaš … kaj več od tega pa ne moreš narediti, ker si prepuščen na milost in nemilost drugih.
Slovenija 14. na svetu po številu umrlih darovalcev
V svetovnem merilu je Slovenija s 25 umrlimi darovalci na milijon prebivalcev na 14. mestu. Na prvem mestu je Španija, ki jih ima 48 na milijon prebivalcev, sledita ji Hrvaška z 41 in Portugalska s 34 umrlimi darovalci na milijon prebivalcev.
