DL Darovanje organov – Včasih celo edina mogoča oblika zdravljenja

V Trebnjem so pripravili okroglo mizo o pomenu darovanja organov. (Foto: R. N.)

V Trebnjem nedavno pripravili okroglo mizo o pomenu darovanja organov – Miha Gašperin je s presajenim srcem zaživel novo življenje – Brez soglasja svojcev ni odvzema
organa – Na čakalnem seznamu za presaditev organov je bilo v začetku oktobra 263 ljudi – Slovenija-transplant od leta 2000 del mednarodne mreže Eurotransplant
V oktobru zaznamujemo svetovni dan darovanja organov in tkiv. Gre za najvišjo obliko pomoči sočloveku in čedalje pomembnejšo vejo medicine. Za določene
bolezni je namreč presaditev najučinkovitejša, včasih pa celo edina mogoča oblika zdravljenja. A večina o tem niti ne razmišlja, dokler sami osebno, svojci ali pa znanci
niso v položaju, da potrebujejo darovani organ.
V luči tega so prejšnji teden v Trebnjem pripravili okroglo mizo o pomenu darovanja organov. Na njej so sodelovali prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica
Slovenija-transplant, Brane Tome iz Invalidsko-športnega društva dializnih in transplantiranih DiTra, Zdenko Šalda, zdravnik medicine dela v trebanjskem
zdravstvenem domu, Elizabeta Žlajpah, zdravnica splošne medicine v ZD Trebnje, in Miha Gašperin, ki je delil svojo osebno izkušnjo.

Pred leti so mu na rutinskem sistematskem pregledu ugotovili, da mu odpoveduje srce. Sledila je zahtevna presaditev tega vitalnega organa, med posegom pa so
nastali zapleti in komajda jim ga je uspelo rešiti. Po operaciji so mu napovedovali, da bo pristal na invalidskem vozičku, a Miha se je s trmo, vztrajnostjo in željo do
življenja postavil na noge. Z novim srcem je na novo zaživel, nedavno se je vrnil iz Anglije, kjer je kot edini predstavnik Slovenije nastopil na svetovnih igrah
transplantiranih. Kot je dejal, je sprva zavračal transplantacijo, kajti ni imel razčiščenih vseh pojmov. A danes na to gleda povsem drugače, s svojo zgodbo pa
želi ozaveščati ljudi, da bi se jih čim več opogumilo postati darovalec organov.
BREZ SOGLASJA SVOJCEV NI ODVZEMA
Darovalci smo lahko za časa življenja, kajti darujemo lahko organe, ki jih telo lahko pogreša ali pa se lahko obnovijo, je na okrogli mizi povedala prim. Danica Avsec.
Darujemo lahko ledvico, del jeter, del pljuč, del črevesa ali tkiva. Lahko pa smo darovalci tudi po smrti in na ta način morda nekomu rešimo življenje. Poudarila je,
da se pri darovanju po smrti, čeprav je bil pokojni ali pokojnica vnaprej opredeljen darovalec oz. darovalka, vedno pogovorijo s svojci. »Odvzema ne opravimo, če se
družina ali umrlemu bližnja oseba ne strinja. Zaupanje na splošno v sistem in način delovanja je zelo pomembno in tega se zavedamo, čeprav današnji čas pogosto
izpodkopava prav zaupanje v zdravstvo,« je še dodala.
Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena možganska smrt. Ker je za uspešno presaditev organov
ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Zato je pomembno, da se za darovanje
organov opredelimo, ko smo živi, in tako prihranimo dragoceni čas in nekomu poklonimo življenje.

NA LETO PRIBLIŽNO 120 PRESADITEV
Na čakalnem seznamu za presaditev organov je bilo v začetku oktobra 263 ljudi. 58 jih je ali jih še čaka na srce, 164 na ledvico, 35 na jetra, šest na trebušno slinavko itd.
Slovenski bolniki čakajo na presaditev srca, jeter ali ledvice v povprečju manj kot leto dni, kar je v primerjavi z drugimi državami dokaj kratka čakalna doba.
»Običajno imamo letno približno 120 presaditev solidnih organov in od 75 do 100 presaditev roženic. Letošnji podatki pokažejo nekoliko manjše številke, a mislim, da
bo do konca leta rezultat podoben prejšnjim letom. Do konca septembra je bilo presajenih 66 organov, in sicer 27 ledvic, 17 src, 15 jeter, šest pljuč in ena trebušna
slinavka,« je sporočila direktorica Slovenija-transplanta.
Lani so uvedli novost, da se za darovanje organov lahko opredelimo tudi elektronsko s spletnim digitalnim potrdilom na spletnem portalu eUprava ali
osebno na območnih enotah Rdečega križa, zdravstvenih zavodih in nekaterih lekarnah. S seboj je potrebno imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega
zavarovanja. Do konca septembra se je v nacionalni register opredeljenih oseb skupaj vpisalo 9497 oseb, od tega 880 letos. »Slovenija je bila lani v svetovnem
merilu na 14. mestu glede na število pridobljenih umrlih darovalcev na milijon prebivalcev in na 12. mestu med evropskimi državami,« še dodaja Danica Avsec.

KO ZBOLIMO, PREDSODKI IZGINEJO
Nekateri imajo še vedno predsodke glede darovanja organov in se bojijo zlorab. »Predsodki, ti so aktualni toliko časa, dokler mirno in zdravi sedimo ob polni mizi, v
družbi, ležimo na kavču itd. Takrat so predsodki zelo močni, a ko zbolimo, ko se borimo za svoje življenje ali življenje svojega najdražjega, največkrat ti predsodki
izginejo. Seveda je zelo pomembno za darovanje in izvajanje zdravljenja s presaditvijo, kaj ljudje na splošno mislijo, občutijo, in to je ravno tisto področje, na
katerem delamo z izobraževanjem, promocijo rezultatov, predstavitvijo zgodb prejemnikov itd. A v današnjem času je težko doseči srca ljudi, ker preveč hitimo in
živimo instant življenje. Ko nekaj potrebujemo, pa zahtevamo. Glede zlorab je sedeva logično, da se jih ljudje bojijo, ne zaupajo, a poznati je potrebno podatke, kje
se to dogaja, zakaj, katere so preventivne mere, da je Slovenija varna dežela itd.,« pojasnjuje naša sogovornica.

DEL MEDNARODNE MREŽE
Donorsko in transplantacijsko dejavnost v Sloveniji vodi javni neprofitni Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, ki deluje pod okriljem Ministrstva
za zdravje. Zavod je tudi osrednja povezovalna ustanova na nacionalni ravni, povezuje enajst donorskih centrov, transplantacijski center v UKC Ljubljana in
Center za tipizacijo tkiv, skupaj pa omogočajo delovanje donorskega in prejemniškega programa ter zagotavljajo, da imajo do zdravljenja s presaditvijo
pravico in dostop vsi slovenski državljani. Mreža deluje nepretrgoma, zato so ustrezne strokovne ekipe v pripravljenosti 24 ur na dan, vse dni v letu. Slovenijatransplant
je od leta 2000 del mednarodne mreže Eurotransplant in povezuje dejavnost izmenjave organov na internacionalni ravni med osmimi državami. Poleg
tega zavod sodeluje v vseh evropskih institucijah, ki so odgovorne za razvoj donorske medicine, strokovnjaki Slovenija-transplanta in transplantacijskega
centra prinašajo novo znanje v Slovenijo in tudi delijo izkušnje z drugimi strokovnjaki v Evropi tako pri pripravi priporočil, smernic, člankov. Slovenijatransplant
je odgovoren tudi za nadzor na dejavnostjo, da ni zlorab, da se zagotavljasistem delovanja na najvišji kakovostni ravni in da je varen za bolnike.

SPODBUJATI VRNITEV NA DELO
V trebanjskem zdravstvenem domu so imeli pet bolnikov s presajenim srcem, je povedala Elizabeta Žlajpah. Paciente pred presaditvijo in po njej ves čas spremljajo.
Pri njih je potrebna celostna obravnava, kajti ti pacienti so specifični in zahtevajo večjo skrb, je še dodala.
Na vprašanje, kakšne so omejitve po transplantaciji organa, je Zdenko Šalda odgovoril, da je vsak posameznik primer zase, zato je nemogoče podati splošne
smernice. Po njegovih besedah je vsekakor potrebno spodbujati ljudi, da se vrnejo nazaj na delo in znova zaživijo polno življenje.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 10. oktobra 2019
Rok Nose
Lokalno.si 20.12.2019
Država: Slovenija Petek
10:22
https://www.lokalno.si/2019/12/20/230770/aktualno/… 5 / 5